.
Najbolj znana tržnica na Tasmaniji je ob sobotah Salamanca market na ulici Hobarta. In če je že tako zelo opevana, reklamirana, sem si mogla vzet čas in pogledati kaj za vraga je to.
Po mariborsko bi se reklo "boljši sejem ob nedeljah pred TAMom oz. kramarski sejem". 
Najboljše češnje kaj sem jih kje kdaj jedla. In takoo zelo velike. Za Tassie je itak znano, da kar pridelajo je zelo njami dobro in kvalitetno.
.
Po internetnem mrku, po moji zaposlenosti (ko delam tudi po 10 ur na dan) in malo lenobnosti spet nekaj fotk. Še kar nekaj jih je na disku iz Tasmanije. Pa sem jih nekaj dala na ogled.
Launcestone je drugo največje mesto Tasmanije, leži na začetku doline Tamar, po kateri teče reka, ta pa se nato izliva v morje na severnem delu Tasmanije. Tako je tudi to mesto povezano z morskimi potmi, kot so vsa večja mesta na otoku.
.
Dve soboti nazaj ste vi imeli pust, v Sloveniji, ker pa smo mi bolj daleč vstran, smo imeli pust prejšnjo soboto. Torej z enotedensko zamudo, v slovenskem klubu Planica.
Sem bila s Pika nogavičko Karmen, čarovnico Matejo, onim hudim stricem s sekiro Zvonetom in hudičem Jožetom. Ah, sej je bil bolj hudiček in ne toliko hudič :))
A kaj sem bila jaz?! Gospa doktor, ki je doma pozabla lasuljo. Ja, se zgodi tudi doktorjem.
Drugače pa slovenski klub Planica deluje na območju jugovzhodnega dela Melbourna, v okolici Dandenoga. Organizirajo razna srečanja, plese ob priložnostih, kot je pust, Miklavž, materinski in očetovski dan (Avstralci pač...) in tudi če se kak slovesnki glasbenik pride pokazat v daljno deželo.
Na ta srečanja zahajajo predvsem starejši ljudje. Sem bila itak skoraj najmlajša, če ne bi bilo enih otrok. In so mi razložli, da vsakdo ki hoče postati predsednik kluba, more biti star najmanj 71 let. Malo za šalo, malo za res, sej je težko najti koga mlajšega.
Zanimivo mi je bilo, kako ti stari ljudje govorijo predvsem angleško. Nič ni nekega domačega vzdušja, ko bi pa le pričakoval vsaj od starejših ljudi, da bodo govorili slovensko. Tudi ob pivu, vinu ali čisto ta pravi slovenski Radenski in potici ter krofih na mizih, so večinoma še kar govorili angleško, ali vsaj deloma.
.
Tokrat nekaj o ljudeh, ki so mi, in verjamem, da mi bodo še v prihodnje zelo polepšali urice daleč vstran od doma. Slovenci, ki sem jih, in na srečo nekatere še vedno, srečujem v Melbournu.
Od oktobra do novega leta nikjer nikogar, ki bi z mano lahko govoril slovensko. Zna biti angleščina že včasih prav malo naporna. Po novem letu pa se je stanje spremenilo...
Andrej je svojo minutko slave na mojem blogu že dobil, bil je prvi. :) Če se spomnite pingvinčkov... On je že zdaj deleč na severu, na Švedskem. In hoče nazaj...
http://bluzerator.blogspot.com/index.html
Jaka se potepa trenutno po Novi Zelandiji. Kakšna dva tedna ali koliko že, je preživel v Melbournu in bilo je kar bolj pestro. Če bi ostal dlje, bi še me mogel golf naučit igrat (za 1x mi je samo pokazal).
http://njk-australia.blogspot.com/
Jaka v borbi s kengurujem na Brighton plaži pri znamenitih barvnih hiškah.
Danes je ravno že štiri cele mesece, da sem na južni polobli. Čas teče, nič ne reče. Minilo je pa kot bi pihnil.
In kaj najbolj pogrešam?! Če odmislim vse Vas tam, ko berete to, je takoj za tem internet. Ja, sej ga imam v sobi, ko moj laptop pridno melje, ampak internet v Avstraliji. Joj, samo te groze si ne želet. V Sloveniji še vemo ne, kako smo lahko srečni, že čist normalno je, da je povsod, po čisto dostopni ceni in v neomejeni količini. Tukaj pa; nikoli ne vem ali bo delal, ali ne, ali bo normalno delal, ali čist po polžje... Tak je že cel vikend počasn, da se niti pogovarjat po skypu ne morem. Sej to ni res, kje jaz živim?! In na Tajskem in v Keniji, Tanzaniji je bil boljši, in predvsem cenejši! Na Tasmaniji sem plačala 5$ oz. 750sit za celih 30 minut!
Ja... se dogaja, Avstralija ni samo med in mleko. Je še vse drugo prej! Kar pa še ne pomeni, da bi kar pobegnila od tukaj. Ne ne, to pa še ne. :)
Dovolj o postranskih zadevah. Tukaj je kitajsko novo leto! V Melbournu je kar že skoraj preveč Azijcev, kar posledično prinese tudi praznovanje v mesto. In sem šla pogledat kaj dogaja. Kako fotko še mogoče v prihodnje prilepim (ko bo net malo boljše deloval), za danes pa en kitajski zmaj...
... in naj vam pujsek prinese srečo!
.
Tokrat nekaj drugačnih pogledov na Tassie. Mogoče pa kje najdete katerega od 482 000 prebivalcev na območju velikem kot Šrilanka. Tassie je od Avstralije oddaljena 240km, 2000km južneje od nje pa je že območje večnega ledu, Antarktika. Znana je tudi po najbolj čistem zraku in vodi na svetu.
.
Tasmanija, oziroma Avstralci ji rečejo kar Tassie. Od 26. do 31. januarja sem se potikala malo na okoli, že skoraj res čisto na dnu Zemlje, urco vožnje z letalom iz Melbourna, ali 12 ur z ladjo. Bilo je lepo, malo bolj hladno, kot v Melbournu, tudi precej bolj vlažno podnebje... in ja, vsega lepega je 1x konec. Ostale so fotke.
Najprej Wineglass bay, ki naj bi bil po mnenju neke ameriške revije, tretja najlepša plaža na svetu. No, mene vsekakor tako zelo ni prepričala. Wineglass oz. vinski kozarec je dobila ime po obliki, če bi plažo pogledali iz ptičje prspektive. Je pa ta zelo znana plaža na polotoku, najbolj vzhodnem delu Tasmanije.
Najprej je do plaže potrebno prit...
... po potki, kakšno slabo uro hoje. Jah, po vseh teh stopnicah najprej gor, nato dol me pa še naj nekdo prepriča v lepote te plaže.
Še nekaj okolice. Zanimiva, lepa... nekako mi vedno te velike skalne gmote dajo mislit, kaj se zgodi v primeru enega malo močnejšega potresa. Hmja, sej me ne bo takrat tam. :) Ti kamni lahko v višino merijo po kakih 5m (en kamen oz. skala).
In plaža! Najprej smo šli pogledati na razgledno točko...
... nato pa že morje in pesek malo bolj od blizu. Na plaži pa mrzlo in veter, da me je zeblo v dvojnih dolgih rokavih.
Prebivalec plaže, sorodnik kenguruja. Je bil fotkan na pesku, ne na kakem snegu! :)
Odločitev kaj delati eno nedeljsko popoldne, ko vsakih nekaj minut dežuje, ni bila čisto enostavna. In ko se končno odločim, da grem pogledati kam naj bi hodili k maši avstralski Slovenci in se odpravim na tramvaj. Ja, ne bo šlo tako zlahka. Cesta je zaprta. Kaj se dogaja?! Gay in lesbian parade je v mestu. OK, takoj spremenim načrt ogleda. Pot pod noge, slabih 10 minut in sem na mestu dogajanja...
Od 15. do 28. januarja potekajo v Melbourne parku teniški dvoboji. Nekaj trenutkov sem ujela v prvem in tretjem dnevu v objektiv...
.
Uradna slika letošnjega Australian Open turnirja, narisana na asfaltu. In res ima pravi pomen napis "The wonderful world of tennis" (čudoviti svet tenisa). Enostavno "te potegne" v dogajanje. Doma nikoli nisem nekaj posebno spremljala tenisa, tukaj pa je stvar čisto druga. Najprej sem imela namen samo eno tekmo si ogledat, začutit dogajanje, a kaj hitro je bila že druga vstopnica v mojih rokah. No, sem si rekla: ne, tretje pa ne bo. Cene se vsak dan, dva povišajo za nekaj $. Za prvi dan večerna karta, ki velja od 17. ure dalje in ko sem imela sedež na tribuni glavne dvorane, je stala 34$ (študentska). Za finalni večer stane študentska karta 162$ oz. malo več kot 100 eurov (polna cena kart je nekaj $ dražja).
.
Večje, odprto igrišče Margaret Arena (tu je bila Katarinina prva tekma).
.
In največje prizorišče, Rod Laver Arena, kjer bo čez nekaj dni tudi finalni obračun. Na posameznem igrišču se odigrajo običajno v enem dnevu štiri tekme. Prva je na sporedu ob 11. uri, prva večerna pa se začne ob 19.30 uri. In zadnja se konča... ko se odloči zmagovalec, čisto normalno je, če traja vsaj do polnoči.
.
Serena Williams na poti do prve zmage turnirja.
