Viza

.
Danes je pa bil tisti petek, tisti dan, ko sem se prvič na štiri oči srečala s to "veličastno DIMA-o".
Razložim... DIMA (Department of Immigration of Australia) je ustanova, ki jo vsi prišleki v Avstralijo kar precej dobro pozna(m)jo. So pač tisti, ki ti urejajo vize.

22. julija bi mi potekla moja viza "special program", ki mi dovoljuje delo pri točno določenem delodajalcu, in je viza, ki jo imam že od začetka, vmes sem jo 1x le podaljšala. Torej, ker se moja pogodba za delo konča, mi poteče tudi viza, in seveda rabim novo. Tokrat turistično.
Pa se je začelo; klicanje, da so mi povedali kateri obrazec od enih nevem koliko različnih, moram izpolnit in kaj vse potrebujem.

In danes sem šla tja... jim vse to predložit. Vas zanima kaj vse sem rabila?! Da so obsedeni s papirji sem vedela, še predn sem prišla sem, pa vseeno...



Od mene že imajo dve vlogi po 12 strani dolgih vprašanikih, sliko pljuč in zdravniško spričevalo, da nimam tuberkuloze (btw po avstralskih kriterijih je Slovenija na listi "very high risk of TBC"), dve pogodbi o delu...
Dans pa sem jim mogla prinest spet:
* 11 strani dolg izpolnjen vprašalnik
* koliko denarja imam na računu (za vsak mesec, ko hočeš biti tukaj zahtevajo vsaj 1000$ aud)
* letalsko karto za domov
* posebej napisano zakaj bi ostala še dlje v Avstraliji
* program potovanja (ker zaprošam za turistično vizo)
* potrdilo od službe, da končaš z delom
In seveda nič ni zastonj, 205$ aud, ne glede, če ti vizo odobrijo ali ne.

V petek, ko končam s službo, moram nazaj, da mi dajo nalepko za novo vizo v potni list. Sej sem vesela, ampak vse moje ostale vize v potnem listu so zahtevale od mene max le vprašanik, ki je bil na eni strani A4 lista. In za 11 mesecev Avstralije sem plačala za vize nekje 800$ aud, kar je približno 500eur.

Nič ni zastonj! :)

Kakaduji

.
V okolici Dandenoga, ki je še vedno predel Melbourna je tudi t.i. pragozd. In svoj prostor so si našli tudi beli papagaji. Imajo pa ti papagaji svoje "muhe". Včasih jih je polno na okoli, včasih pa niti enega. V drugo sem le imela srečo jih videt.

Na prvi pogled bi kdo mislil, da so udamočeni. Ne! Nič od tega, pa čeprav jedo iz roke, pozirajo in delajo prelete. Aja, govorijo ravno ne, vreščijo pa zelo.

Boljši sejem

.
Mariborčani najbrž poznate boljši sejem ob nedeljah pri bivšem TAMu. Pa ne mislit, da je lahko kaj takega samo pri nas. S Karmen in Zvonetom smo zavili na "market" v južnem predelu Melbourna v nedeljo dopoldan. Da smo srečali Slovence, slišali kar nekaj naših južnih sosedov pa je že itak na takih lokacija samoumevno.



Sadje najbrž ni prišlo iz Makedonije, kot pri nas, pa kljub vsemu...




Stvari, ki se prodajajo so kar na tleh, po avtomobilih...






"Cenka" se pa kljub vsemu bolj težko. A najdeš pa "svašta".

Na koncu še mogoče opomba; tu ogled takega boljšjaka ni zastonj. Je treba plačat minimalno vstopnino, a kot je moja šefica v službi mi že na začetu rekla: v Avstraliji ni nič zastonj. :)

Luna park

.
Nekaj večernih utrinkov iz Luna parka na St Kildi v Melbournu.

"Poletje"

.
Med tem, ko se v Sloveniji (in okolici) sončite, pritožujete nad vročino, pa jaz zmrzujem v Melbournu. Že celi teden se živo srebro termometra vrti med nekje 2° in 4°C zjutraj, zvečer, ponoči; čez dan pa, če že malo posije sonce, ampak ga bolj slabo občutim, ker v službo grem po temi (ob 6.40) in pridem iz službe po temi (17. uri).
Nič kaj rajsko, za domače razmere, ko vsak misli, da je v Avstraliji toplo, pa vsekakor skregano z logiko, da je lahko ob morju tako mrzlo. Pa je! In zame še bolj, ko nimam neke zimske garderobe. Sej se ne pritožujem preveč, še 2 tedna in že bo malo boljše. :)

Nekaj fotk iz obalnega dela Port Melbourna, kjer je glavno pristanišče za povezavo med Tasmanijo in Avstralijo. Slovi pa ta predel mesta tudi, kot kakšen Portorož v Sloveniji. No, sej se že vidi po vseh stavbah, hotelih. A v zimi ima vse to malo drugačen videz.

Megla, "mraz" (se je tudi že zgodilo, da je bil led na avtih zjutraj), dež in veter. Ni čudno, če tako depresivno vreme spravi človeka v streljanje. Ali pač. Ja, če kdo ne ve, v ponedeljek zjutraj se je 29 letnemu pobiču malo pripeljalo, pa je vstrelil nekajkrat sredi centra mesta. In zadel. Na žalost. Se je pa že predal, zdaj pa v bolnici z zlomljeno roko. Je bilo kar malo strašljivo v ponedeljek biti v službi in poslušati poročila, ko pa je bil človek še kar na begu, jaz pa mogla čez center proti domu z javnim prevozom. Huh. Tudi to spada k milijonskim mestom.

Na kratko

.
Toliko se oglasim, da ne bo koga skrbelo, da me je morje pojedlo, ali pa da si že urejam papirje, da tu ostanem.
Nič od tega, fajn se imam, odštevam tedne, ki so mi še ostali v Melbournu, po malem delam, hodim po okolici Melbourna... in ja... spet bo nekaj faušije, nevoščljivosti po Sloveniji...
Rojstni dan, na petek 13. bom preživela sredi Pacifika, na Fijiju z mojo sestrco, ko pride 10. julija do Avstralije. :)



Zdaj pa bodite skoraj vsi zeleni, frjolčni...kakorkoli že; ali pa veseli zame. In pozdravček iz mrzlega, rahlo deževnega Melbourna.

Sončni zahod

.
Za konec iz "serije fotk" Cookovih otokov so ostali še sončni zahodi. Nekaj pocukranih, mogoče malo drugačnih, kot so običajno, pa vendarle... sonce, oblaki in morje; vse iz zahodne obale Aitutakija.

.