Pust '07

.
Dve soboti nazaj ste vi imeli pust, v Sloveniji, ker pa smo mi bolj daleč vstran, smo imeli pust prejšnjo soboto. Torej z enotedensko zamudo, v slovenskem klubu Planica.
Sem bila s Pika nogavičko Karmen, čarovnico Matejo, onim hudim stricem s sekiro Zvonetom in hudičem Jožetom. Ah, sej je bil bolj hudiček in ne toliko hudič :))







A kaj sem bila jaz?! Gospa doktor, ki je doma pozabla lasuljo. Ja, se zgodi tudi doktorjem.

Drugače pa slovenski klub Planica deluje na območju jugovzhodnega dela Melbourna, v okolici Dandenoga. Organizirajo razna srečanja, plese ob priložnostih, kot je pust, Miklavž, materinski in očetovski dan (Avstralci pač...) in tudi če se kak slovesnki glasbenik pride pokazat v daljno deželo.
Na ta srečanja zahajajo predvsem starejši ljudje. Sem bila itak skoraj najmlajša, če ne bi bilo enih otrok. In so mi razložli, da vsakdo ki hoče postati predsednik kluba, more biti star najmanj 71 let. Malo za šalo, malo za res, sej je težko najti koga mlajšega.
Zanimivo mi je bilo, kako ti stari ljudje govorijo predvsem angleško. Nič ni nekega domačega vzdušja, ko bi pa le pričakoval vsaj od starejših ljudi, da bodo govorili slovensko. Tudi ob pivu, vinu ali čisto ta pravi slovenski Radenski in potici ter krofih na mizih, so večinoma še kar govorili angleško, ali vsaj deloma.

Slovenci v Melbournu

.
Tokrat nekaj o ljudeh, ki so mi, in verjamem, da mi bodo še v prihodnje zelo polepšali urice daleč vstran od doma. Slovenci, ki sem jih, in na srečo nekatere še vedno, srečujem v Melbournu.
Od oktobra do novega leta nikjer nikogar, ki bi z mano lahko govoril slovensko. Zna biti angleščina že včasih prav malo naporna. Po novem letu pa se je stanje spremenilo...

Andrej je svojo minutko slave na mojem blogu že dobil, bil je prvi. :) Če se spomnite pingvinčkov... On je že zdaj deleč na severu, na Švedskem. In hoče nazaj...
http://bluzerator.blogspot.com/index.html


Jaka se potepa trenutno po Novi Zelandiji. Kakšna dva tedna ali koliko že, je preživel v Melbournu in bilo je kar bolj pestro. Če bi ostal dlje, bi še me mogel golf naučit igrat (za 1x mi je samo pokazal).
http://njk-australia.blogspot.com/



Jaka v borbi s kengurujem na Brighton plaži pri znamenitih barvnih hiškah.

Filip je že dolgo na poti. Iz črne Afrike je prišel vse do Avstralije, se ustavil za nekaj dni v Melbournu in srečala sva se večer pred njegovim odhodom v Perth (zahodna obala Avstralije) in mojim izletom na Tasmanijo. Popotnik, drugače pa Ptujčan. :) Srečno po Novi Zelandiji in predvsem kasneje na Pacifiku.

http://www.okrogsveta.com/

.

.

In prišel je končno en poznani že od prej. Mare! :) Joj, kak sem ga bila vesela, ko sem ga po vseh mukah zagledala na tekočih stopnicah želežniške postaje na Spancer Streetu.
.

.

Bil je žalosten, ker je bilo pred njim le še nekaj dni Sydneya in kar nato že Slovenija. Zraven pa še Andrej...

.

.

... in Miha.

.

.

In tukaj pridejo na vrsto Slovenci, ki pa prav zares živijo tukaj. Karmen in Zvone, še preživljata stresne situacije, ko je treba življenje toliko km vstran od slovenije "postavit na noge". Verjamem, da jima bo kaj kmalu uspelo...

...Tako kot je uspelo Mateji in Jožetu. Približno 14 let sta že tukaj, tako da zdaj točno vem koga vprašat za kak nasvet, npr. kaj je glavna sestavina tako znanih "cheese cake". Je rekla Mateja, ja skuta! :))

In Zvonetu posebna zahvala, ker je on vsega "kriv", da sem jih spoznala.



Jože, Mateja, Karmen in Zvone, ko smo bili skupaj na St Kilda festivalu.

.

Ta vikend sem spoznala kar cel klub Slovencev, klub Planica, ki deluje na območju JV dela Melbourna. So naredili ples v maskah; o tem pa pride drugi post.

.

In še na severu Avstralije, v Cairnsu je Grega, ki se pridno uči, mi marsikaj pove o vrlih Avstralcih, me potolaži o počasnem internetu in pride naslednji vikend pogledat kako se imam v Melbournu. ;)

http://trik.sopca.com/

Srečno pujsovo!

Danes je ravno že štiri cele mesece, da sem na južni polobli. Čas teče, nič ne reče. Minilo je pa kot bi pihnil.
In kaj najbolj pogrešam?! Če odmislim vse Vas tam, ko berete to, je takoj za tem internet. Ja, sej ga imam v sobi, ko moj laptop pridno melje, ampak internet v Avstraliji. Joj, samo te groze si ne želet. V Sloveniji še vemo ne, kako smo lahko srečni, že čist normalno je, da je povsod, po čisto dostopni ceni in v neomejeni količini. Tukaj pa; nikoli ne vem ali bo delal, ali ne, ali bo normalno delal, ali čist po polžje... Tak je že cel vikend počasn, da se niti pogovarjat po skypu ne morem. Sej to ni res, kje jaz živim?! In na Tajskem in v Keniji, Tanzaniji je bil boljši, in predvsem cenejši! Na Tasmaniji sem plačala 5$ oz. 750sit za celih 30 minut!

Ja... se dogaja, Avstralija ni samo med in mleko. Je še vse drugo prej! Kar pa še ne pomeni, da bi kar pobegnila od tukaj. Ne ne, to pa še ne. :)

Dovolj o postranskih zadevah. Tukaj je kitajsko novo leto! V Melbournu je kar že skoraj preveč Azijcev, kar posledično prinese tudi praznovanje v mesto. In sem šla pogledat kaj dogaja. Kako fotko še mogoče v prihodnje prilepim (ko bo net malo boljše deloval), za danes pa en kitajski zmaj...



... in naj vam pujsek prinese srečo!

Ptičji pogled

.
Tokrat nekaj drugačnih pogledov na Tassie. Mogoče pa kje najdete katerega od 482 000 prebivalcev na območju velikem kot Šrilanka. Tassie je od Avstralije oddaljena 240km, 2000km južneje od nje pa je že območje večnega ledu, Antarktika. Znana je tudi po najbolj čistem zraku in vodi na svetu.

Vse te svetleče pikice so jezera; manjša...

... ali večja.

Tassie

.

Jugovzhodni del Tasmanije v tem delu fotk. Tassie je južno od Avstralije, njena zvezna država in v resnici, za slovenske razmere, niti ni tako mala. V primerjavi z Avstralijo pa kot ena pikica. In toliko krat me je spominjala na Slovenijo. Od pokrajine, do javnih prevozov, nekega ne posebnega dogajanja... Pa kljub vsemu zanimiva.

Ovc je polno. Na enega prebivalca Tasmanije pride 6 ovc, matematično! Hehe. Pa niso take lepe bele, ampak z gosto sivo dlako.

Richmond je stara vasica, zelo podrejena turizmu, pa vendar zelo lepa. In seveda zelo v angleškem stilu, kot je vse tukaj. Zgodovina pač nardi svoje.

Port Arthur je bil nekoč zapor. Ljudi so pripeljali na ta polotok Tasmanije, z namenom, da ne bi mogli pobegniti. Zdaj pa urejen zgodovinski kompleks, kjer imajo ob večerih tudi ghoast tour.

Wineglass Bay

.
Tasmanija, oziroma Avstralci ji rečejo kar Tassie. Od 26. do 31. januarja sem se potikala malo na okoli, že skoraj res čisto na dnu Zemlje, urco vožnje z letalom iz Melbourna, ali 12 ur z ladjo. Bilo je lepo, malo bolj hladno, kot v Melbournu, tudi precej bolj vlažno podnebje... in ja, vsega lepega je 1x konec. Ostale so fotke.

Najprej Wineglass bay, ki naj bi bil po mnenju neke ameriške revije, tretja najlepša plaža na svetu. No, mene vsekakor tako zelo ni prepričala. Wineglass oz. vinski kozarec je dobila ime po obliki, če bi plažo pogledali iz ptičje prspektive. Je pa ta zelo znana plaža na polotoku, najbolj vzhodnem delu Tasmanije.




Najprej je do plaže potrebno prit...




... po potki, kakšno slabo uro hoje. Jah, po vseh teh stopnicah najprej gor, nato dol me pa še naj nekdo prepriča v lepote te plaže.




Še nekaj okolice. Zanimiva, lepa... nekako mi vedno te velike skalne gmote dajo mislit, kaj se zgodi v primeru enega malo močnejšega potresa. Hmja, sej me ne bo takrat tam. :) Ti kamni lahko v višino merijo po kakih 5m (en kamen oz. skala).




In plaža! Najprej smo šli pogledati na razgledno točko...




... nato pa že morje in pesek malo bolj od blizu. Na plaži pa mrzlo in veter, da me je zeblo v dvojnih dolgih rokavih.




Prebivalec plaže, sorodnik kenguruja. Je bil fotkan na pesku, ne na kakem snegu! :)