Franc Josef

Ledenik. Ogromno H2O v vseh oblikah.
In zakaj ravno Franc Josef? Nekega leta, ko je se vladal Franc Jozef, se je tu okoli potikal neki Avstrijec, ga nasel in poimenoval po vladarju. In si na tak nacin pridobil tudi kraljevski naziv.

Moj pohod na ledenik, po ledeniku, med vsemi ledenimi stenami, ko je med dvema ledenima stenama prostora na tleh za eno stopalo, in navzgor toliko, da pac nekako se prebijes kozi z nahrbtnikom, in so te stene visoke po kakih 5 m in se vec. In je okoli tebe le beli, moder led, voda in na tleh sneg... Pozabis na vse tiste visoke ledene stopnice in ko je zraven se vrv, vpeta v led, na kamenje, pa na meliscu, ko vse drsi, a imas na sreco fajne skornje in na skornjah zelezne, po moznosti dokaj rjave dereze... No, je bilo malo tezko na zacetku, a tolko boljse v vseh tistih prehodih med stenami.

Tezko opisat! Nekaj fotk je; na ledeniku sta bila oba fotoaparata, a bolj je bil oblegan Ixus. Sredi vse mokrote, ko kar med potjo delas snapshote... je vsekakor bolj varno za EOSa da je na suhem v nahrbtniku, a nekaj le je.

Jutri pa dalje, se bolj na jug Nove Zelandije.

Nova Zelandija

Na hitro se javljam iz vzhodne strani juznega otoka Nove Zelandije. Vse kot mora biti, jutri (petek) je pred mano vzpon na ledenik Franc Josef.
Danes pa sem potovala s train alpin (neke vrste gorsko zeleznico) od Christchurcha do Greymountha in nato dalje z busom do tu kjer sem, v blizino ledenika.
Prvi vtis? Jah, zlato rjava trava, hribi, rjave skale, na vlaku 4,5 ure.... in pokrajina na vzhodu tako prekleto podobna Sloveniji, samo da je vse vecje.
Spimo pa dane in jutri v eni mali vasici, cisto blizu ledenika, z eno trgovino, in nekaj restavracijami, kafici... me spomnija kot da sem nekej v Alpah in je zunaj polno snega. No, snega ravno ni, je pa bil dez.

Toliko naj bo za danes... fotke... pridejo... :)

Počitnice

.
Zadnji dan v sobi na St Kildi, še dva dni dela na DTS in v sredo 25. zjutraj ob 9. uri bom že na letalu in proti vzhodu...



... najprej je na vrsti 11 dni Nove Zelandije. Iz Christchurcha na vzhodno obalo, ob morju na jug do Queenstowna in nato iz južnega otoka, na severni otok proti Aucklandu.

In v soboto 5. maja zvečer po novo zelandskem času letalo čez datumsko mejo proti pacifiškemu otočju Cookovi otoki. Ko bom tokrat 12 ur za vami pa še nato iz glavnega otoka Raratonge do Aitutakija 7. maja. Kako se bo končalo še ni planov, 17. maja je pač dan, ko je moja karta za nazaj v Avstralijo.



In še slika Aitutakija-nekaj kar si res želim in komiii čakam.

ps: tokrat sta obe fotki iz interneta, čez 3 tedne pa upam da bodo že moje

Pol leta Avstralije

.
Čas tak hitro teče, da se je že obrnilo pol leta, kar sem v Avstraliji. Huh, je minilo, kot bi pihnil. Nekako se počutim že čisto domače. In čist malo pogrešam Slovenijo in vse Vas. :)

Tu pa še dve fotki moje nove igračke, ki sliši na ime Sigma 10-20mm.



Širokokotni objektiv, ki sem ga kupila na nek način preko e-baya v trgovini iz Honk Konga, ki ima pisarno v Melbournu, na tistem koncu, kjer so "moji" Slovenci tudi doma. Pa sta me Zvone in Karmen peljala po ta objektiv, pridemo do ene hiše, gremo do te pisarne... in že na steni NK Partizan zastavica. Pa Zemun napis. Hja, smo ugotovili, da mi je objektiv prodal Bosanec, ki je tudi glavni uvoznik Laškega piva v Avstralijo. :)



Svet je mali! Fotki pa iz Melbourne Central shopping centra, z znamenito streho, ki je že na fotki, nekaj postov nižje. In iz tega shopping centra pol kar prehod v Myer trgovino. Jah, kar fajni prostor za porabljanje odvečnih $$$.

Živali

.
Še nekaj obujanja spominov, tik preden pride gora novih fotk. Fotke iz Tasmanije, bolj ali manj znanih živali. Če pa kdo pozna še za katero ime, naj seveda to sporoči. Meni pač imena gredo težko v mozeg. :)

.

Tasmanski vrag. Pravi mali vragec, se mi je zdel kot mali pes.
.

.

Petek 13.

.
Petek 13. naj bi bil malo drugačen dan, večina je prepričana, da bo to nekaj slabega. Zame nikoli. In, ko bo naslednjič na kolendarju spet petek 13. bo to moj rojstni dan! Ampak rodila sem se kljub vsemu na ponedeljek. :)



Spet nekaj novic, ki niso več tako sveže, pa kljub vsemu. Pred dobrim tednom dni, ko sem bila na večerji s Slovenci na italijanski ulici, se k naši mizi obrne in nas po slovensko pozdravi Boris. Ja, baje je izpadlo, kot da sva stara prijatelja, a Borisa poznam samo preko TV; v Melbournu je Boris iz Bara (prva sezona na POP TV).
In še istega večera me kliče iz iste TV hiše urednica Tjaša, če je bila kaka drama okoli cunamija na Salamonovih otokih. Bu, je pa to le malo preveč razlike. Pa tako spet ni bilo nič, da bi bila po televiziji. :)



Da nisem le na počitnicah, si lahko pogledate na http://www.e-fotografija.si/templates/?a=877&z=1, da nekaj pa le delam.

Toliko. Ne glede na to, da blog še le redki pregledate, jaz še kar vztrajam s pisanjem. Zgodovinarji bi rekli; nekaj mora ostati našim "zanamcem".
Pozdravček, iz danes prvič zjutraj, meglenega Melbourna.

Veselo pisanko!

.
Po slovenski uri je čas za velikonočni zajtrk, ko kar se spomnim je bil za mene vedno obvezen pri babici na Miklavžu. Vsa družina... fajni običaj, le to je bilo vedno težko, da sem se mogla vedno vsaj ob 8.zjutraj v nedeljo vstat. Hehe. Ampak, danes je bilo drugače. Sem spala skoraj do 2. popoldne in pol zajtrk! Ampak je bil pravi, velikonočni, "požegnan" s šunko, hrenom in jajčkami! :)



In čas je, da vas firbec več ne bo preveč žrl... kdaj Nina pride domov za božjo voljo!?

Čisto uradno, 99% verjetno (tisti 1% pa naj ostane nekje za kako rezervo) in vse že urejeno.
26. avgust 2007 malo pred polnočjo se bom ločila od Melbourna. In potem nekaj urni let do Bangkoka. In se bom ustavla na Tajskem; toliko da pozdravim, čemi le uspe, vse moje "fačeke" na severu Tajske in vodiča Samboona, se malo še posončim na jugu Tajske...
... in potem 7. septembra bo čas, da se usedem na letalo Austrian Airlines (khmm no coment o tej letalski družbi) in sem 8. septembra dopoldan na Brniku.



A vas še zanima razlog, zakaj pa si bom zdaj iz pol letne prakse nardila skoraj 11 mesecev dolgo avanturo?! :)

Ni razlog to...


.
... ker če ne, bi vas vsaj povabila na poroko. No, čeprav časa je še veliko in tisti 1% je nekje ostal. :))

Veliko je "kriva" za to, da ostenem nekaj mesecev dlje, moja sestrica Tina. Ko konča vse njene še zadnje obveznosti v srednji šoli, prileti v Avstralijo. In to bo najino prvo skupno raziskovanje našega planeta.

Tako da moj 26.rojstni dan na petek 13. bo nekje v Avstraliji, ali vsaj nekje na južni polobli. Včasih pa si je tudi treba samemu sebi kupit kakšno darilo. :)

Ampak, kje je še vse to; najprej je na vrsti Nova Zelandija 25. aprila, in takoj za tem še moje sanje... Cookovi otoki.


Veselo pisanko vam želim!
.

In lep, sončen pozdravček iz St. Kilde!

SP v plavanju

.
Malo zapoznele fotke plavanja, od prejšnje nedelje 1.4. v Melbournu, v Rod Laver Areni, kjer je potekal januarja Australian open (tenis). Na prostoru, kjer je bilo igrišče za tenis, je bil tokrat postavljen montažni 50m bazen.





Američan, ki je na tem svetovnem prvenstvu pobral 7 zlatih medalj (do osme ni mogel) in mislim da 4 rekorde. Tokrat pripravljen na plavanje v predtekmovanju na 400m.
.

.

.

Štafeta 4 x 100m moški. Američani so morali čakati na vse prevrtete počasne posnetke in na koncu so sodniki določili diskvalifikacijo ameriške moške štafete. Tako je Phelps ostal brez rekordne osme (po vsej verjetnosti) zlate medalje. So se pa toliko bolj veselili te zmage Avstralci.

.

.


Je bilo zanimivo, a s tenisom ali formulo se ne more primerjat. Je pa treba drugič na večerne tekme; to so le bila samo predtekmovanja.

Dogajanje v mestu-drugič

.

Blue king brown. Mlada glasbenica z izvrstnim glasom, s kitaro in bobni, ob spremljavi celotne zasedbe.

.

.
In kar takoj naslednji koncert na istem odru nekaj korakov iz čistega centra mesta. Prizorišče mi je bilo všeč iz večih dejanivkov; fajna glasba, veliko prostora okoli odra s pogledom na veličastne stolpnice Melbourna in lučkarji so delo korektno opravli, če pomislimo, da je bil oder res skoraj sredi travnika in ga ni snemala nobena televizija ali kaj podobnega. Še presenetlo me je, da sem dva večera opazila vedno istega akreditiranega le enega fotografa.

.

.

Mahotella queens. Legende južno afriške glasbe. Že od leta 1960 obstaja zasedba, danes že treh babic, starih 65 let, nekaj članov celotne zasedbe je že tudi umrlo. A babice so še vedno vse tri iste, s polno energije.

.

.

.

Koncerti so se vrstili en za drugim na večih prizoriščih. Trajali nekje dobro uro in bili vsi čisto zastonj. Ja, v Avstraliji se redko zgodi, da je res nekaj zastonj in še zelo fajn za povrh. :)

Dogajanje v mestu-prvič

.
Svetovno prvenstvo v plavanju spremlja po Melbournu tudi veliko drugih prireditev. Takšna je bila tudi minuli vikend, "culture festival", kjer se je predstavilo mnogo izvajalcev iz vsega sveta.



Skulpture japonske umetnice so prav popestrile "rjavo" (zaradi suše) zelenico.

"Veliki varnostniki" so se nastavljali vsakemu, ki jih je htel škljocnit.

.

.

.

Že skoraj mala "pleh muzika" na rolerjih, ali nekaj podobnega (pod kiklo nisem vidla kaj imajo obuto) in na glavi z ognjem sredi sprehajalne poti.
.
.

.

Artisti so si upali marsikaj.

.

V naslednjem postu pa še nekaj koncertne fotografije.

Plavanje 25km

.
Po formuli je na vrsti še 12. svetovno prvenstvo v plavanju. V mestu na vsakem vogalu srečam plavalce iz vseh mogočih držav (medtem ko očitno naši pridno trenirajo khm), glavno tekmovanje v plavanju pa se bo odvijalo še le ta teden.



Uradna zastava prvenstva.




Nekaj tekmovanj se je odvijalo, na St Kilda plaži (če se kdo še spomni, čisto blizu mene). Čez vikend je bilo na vrsti še zadnje tekmovanje na prostem; 25 km (plavajo več krogov) najprej za ženske in nato še za moške.




Konec! Na levi zmagovalka iz Nemčije (joj je bil moj cimer tega vesel! :) ).




Moški se še malo mučli z morjem...




Kot se spodobi za vsako večje tekmovanje - zastave. Oni trije "lepotci". Ja žal, pač ne ravno všečen, pa morda kljub vsemu zanimiv dodatek na fotki. :)

Na radiu

.
Na prvi jesenski, oziroma po slovensko bi rekli spomladanski dan, sem bila na radiu. To je multinacionalni radio, kjer ima vsaka država točno določeno uro in dan, kdaj oddaja svoj program. Za Slovenijo je to vsaka sreda ob 7. zvčer. In vsako tretjo sredo v mesecu gospa Meta (vodja našega programa) prepusti mikrofon "mladincem" (ne si predstavljat mladince kot najstnike :) ).

In tako sem se znašla pri tej mladinski uri, kot ji rečejo in spoznala spet nove Slovence v Melbournu. Kolikor sem izvedela, naj bi bili vsi rojeni v Avstraliji, pa kljub vsemu vsi dobro govorijo slovensko.



Meta (vodja našega radia) in Lenti.




Glavna junakinja "mladinske ure".




Aljaž (ki je bil moj "vodič") in Luka, ki skrbita predvsem za glasbo na radiu.

Bilo nas je kar nekaj v studiu, mikrofon so prepustili za kratko tudi meni, žal pa ni vseh na fotkah; sej bo še priložnost.

VN Avstralije

.
Formula ena je začela novo sezono. Največja novost? Jah, ni novost, ampak Schumacherja ni, veliko dirkačev je zamenjalo moštva, avtomobili so se zamenjali. In zmagal je spet Ferrari in njegov novi voznik Finec Kimi Raikonen.








.

To je bila moja prva dirka formule ena v živo. Zanimiva izkušnja in upam, da se spet kdaj ponovi. Prvi krog je bil še najhujši za moja ušesa. Stala sem na ravnini takoj po prvem dvojnem ovinku, tik ob ograji in... viiijuuu, pa jih več ni bilo. :)

Fotke pa tudi, takšne kot so. Težko je narditi kaj bolj fajnega, ko je 2m od tebe žičnata ograja, avti pa peljejo tudi po 200km/h in še več. Zadnja fotka pa startno-ciljna črta.

V zraku

.
Program pred nedeljsko tekmo formule 1 se je začel že ob 8.30 uri, sama dirka pa ob 14. uri. Pred tem je bilo za videti še mnogo zanimivosti. Med drugim tudi nekaj minut pred samo dirko, vragolije izkušenih pilotov v zraku.

.
.

Da so se ušesa že malo navadila na hrup pa je poskrbel ta le vragec.

.

.

In lahko bi rekli, posebna čast potnikov na krovu Quantasovega (avstralski nacionalni prevoznik) boeinga na letu Melbourne - London. Peljali so se zelo nizko skozi Albert park in še le nato poleteli proti Evropi.

,