Pingvinčki

.
Brez skrbi za mene, kot bi rekli Avstralci "no worries mate" nič se mi ni zgodilo, enostavno moje tukajšnje življenje se je ustalilo po nekih tirnicah, kar pač samo pomeni, da ni več toliko vsebine za pisanje bloga.
Je pa bil ponedeljek, ko sem po skoraj 12 tednih, od kar sem tukaj srečala prvega Slovenca. Andreju pripada ta čast, da sva se dobila v mestu, drugi dan pa skupaj še z "uvoženim Slovencem" šla pogledat to atrakcijo, ki jo z največjim veseljem prodajajo v Melbournu, parado pingvinov na Phillip islandu.

Skoraj dve uri vožnje iz Melbourna na jug, proti Antarktiki...




Počutiš se kot v gledališču; vsi se posedejo, sonce zaide, luči so le še bolj za okras, ko čakaš na začetek...




... a še pred tem ti zagreni celo "predstavo" osebje. Fotka je za v koš, a morala sem jo objavit, že sploh, morala sem "pritisnit". Vse te fotke na današnjem blogu, razen zadnje, so narejene ilegalno. Plačaš vstopnino 17$ (približno 2500sit, oz. 10 eurov), sediš na pesku na omejenem delu plaže... in kakor hitro si prestopil prag prostorov blagajne, trgovinic ti je prepovedano fotografiranje, snemanje s foto aparati, kamerami, telefoni. In to osebje striktno kontrolira (sem bila poštena in kupila eno fotko za okoli 200sit). Ena takšnih, bolj sitnih, je bila ta gospa na fotki. Pač, nikjer nisem našla na nobeni tabli (kot je tu običajno), koliko je kazen, zato sem pač tvegala. :) Prvo fotko ko sem nardila, pogled na plažo, me je že kregala, pol pa nekako počasi pozabila name...




... in okoli 21.15 ure se je predstava začela.
Pingvini, ki merijo 30 cm v višino in naj bi bili težki do 1kg so prišli iz morja. Plavajo in si iščejo hrano lahko do tri dni skupaj v morju, kjer večinoma plavajo sami zase. Ko se zmrači, se tik pred obalo počakajo in skupaj prikorakajo iz morja. Kožuh imajo varovalno sivkaste barve po hrbtu, da se zavarujejo pred plenilci iz zraka, medtem ko plavajo, in belo barvo po trebuhu, ki jih varuje pred ribami. Njihov sovražnik so ptice, potepuški psi, mačke, saj so pingvini najbolj ranljivi ravno na poti iz morja do svojih bivališč... Prespijo v grmovju in travi ob plaži, zjutraj pa ponovijo postopek v obratni smeri.

Trenutno je čas za pingvinje puhaste mladičke. Prvih 14 dni lovi hrano le eden od staršev, čez mesec dni pa se na odkrivanje vseh lepot in nevarnosti narave podajo mali pingvinčki že sami.




In še sopotnika na tem večernem izletu. Andrej iz Ljubljane (na levi) in Jan iz Melbourna, drugače pa po rodu tudi pol Štajerc.

In ko sem ravno omenila danes Antarktiko; če koga zanimajo še bolj nora potovanja, tista skoraj nemogoča, v povezave sem dodala Mennotov blog. Bil je na Antarktiki pred kakšnim mesecem, sicer pa ne samo tam... spoznala sem ga novembra 2005 v Keniji. Že od takrat je na poti... Fant star 29 let, Nizozemec in biokemik.