Fraser Island

Najvecji pesceni otok na svetu. 3 dni potovanja in raziskovanja z dzipi, spanje v sotorih, kuhanja na ognju...

No, to naju caka naslednje 3 dni. Se javima, ko prideva nazaj v civilizacijo.



Vožnja s štiri-pogonskim džipom je lahko zelo zabavna, a že naslednji hip zelo nevarna. Po notranjosti otoka pa prav naporna.




Ostanki razbitin ladje, ki je nasedla pred mnogimi leti.





Na samem otoku, ki je celoten zaščiten kot nacionalni park je veliko sladkovodnih jezer. Ta so tudi edina možnost za brezskrbno plavanje, vsaj v poletnih mesecih (ne pozabit, jaz sem potovala okoli v zimskem času!).



Lake McKenziee.






Dolge peščene plaže. Privlačne za kopanje, a slišati je veliko resnih opozoril o nevarnih morskih psih v vodi.

Brisbane

Queensland! Zvezna drzava, ki jo vsi imajo kot najlepso v Avstraliji. Danes sva prisli na njeno obmocje, in prva postaja je Brisbane.
Kaj delati v Brisbanu? Sva se sli malo kulturno izobrazevat! Ja! :) Sli sva na Tinino pobudo (itak!) v umetnostno galerijo, se pred tem pa v glavni muzej Queenslanda. Dokaj zanimiv splosni muzej, ceprav moj favorit je se vedno muzej v Aucklandu, na Novi Zelandiji.
Galerija? Je moja sestrca ocenla, da je galerija na Dunaju vsekakor boljsa. Kamor si pogledal je bilo cutiti kitajski vpliv. No ja, itak je ze kitajcev povsod polno, zdaj pa se v galeriji...


Jutri pa bo spet en naravoslovni dan. Australian ZOO bo na vrsti. Nic to nikomur ne pove? Pomoc... to je zivalski vrt pokojnega Steva Irvina, bolj poznanega kot crocodile hunter. Bova porocali.

Fotke iz ZOOja in koala senctury. Bilo je fajn, vecinoma pa imajo tam le avstralske zivali. Ja, kaj pa drugega. Glavni povdarek v ZOOju pa, kot bi poslušali Steva - skrb za živali in opozorila, kako ravnati, če te žival napade, ugrizne... In kenguruji - Tino so navdusli. Ze isce moznosti, da pride en z nama domov (kenguru seveda).

Pozdravcek iz soncnega, 19C toplega Brisbija (po avstralsko).

Se en dodatek: moja sestrca je imela rojstni dan... in kaj si je zazelela? Dan preziveti z avstralskimi zivalmi. In sva sli v Koala sencutry (karkoli je ze to, podobno zivalskemu vrtu pac), kjer imajo 130 koal, kenguruje, ptice, ovce... Ena fotka s koalo je na tem linku www.koala.net/photo/2707016039.htm oz. spodaj.

Byron Bay

Po prespani noci na busu sva prisli do Byron Baya.
Obmorsko malo mestece, ze skoraj vasica, in na koncu vasice, na malem rtu stoji beli svetilnik, od svetilnika pa se nekaj stopnic in ze sva bili na najbolj vzhodni tocki Avstralije! Ja, ni kar tako. :)
In kaj sva vidle? Delfine in polno raznobarvnih ptickov; od rjavkastih, modro belo crnih, do zeleno rumeno rdecih papig. (Zvone nekaj za vaju s Tino.)



Najbolj vzhodna točka Avstralije.




Dolge peščene plaže so skoraj povsod po vzhodni obali Avstralije. Kaj hitro se ti zdijo čisto običajne, in ni več slišati vau, oh in sploh.




Svetilnik pri Bayron Bayu.

Newcastle

Poslovili sva se od Sydneya, in ze sva v Newcastlu. Zdaj naju bo pot vodila bolj kot ne skozi ob vzhodni Avstralski obali.
Vreme? Sonce, kar bolj toplo kot v Sydneyu.
Midve? Tina OK, jaz pa... ma neki me hoce neka gripa al kaj ulovit. Sej se ne pustim, sam vseeno ni glih fajn skakat po Newcastlu z rahlo vrocino. Se dobro da imamo Lekadol bi rekli.
Jutri? Byron Bay.

Nekaj fotk iz Newcastla.

Fiji

Ja, neki rajski Fiji je za nama. Rajski?! Vsi, ki se kdaj pa kdaj ustavite na mojem blogu, pol veste, da sem se zaljubila v Cookove otoke, takrat ko sem pac bila tam, pred dvemi meseci.
Pa Fiji? Odkrito povedano, bilo je cisto nasprotje.

Fiji sestavlja preko 300 otockov, vecjih in manjsih. V celem tednu sva bili na skupno 7 otokih, vsak dan zamenjali prenocisce, tudi otok... bili sva pa po Yassava in Mamanuca otockih (za vecje poznavalce). Prezivela sem rojstni dan z Milko in srebrno penino (Tinci, hvala), v nedeljo sva bili pri masi, pili 2x znamenito fijijsko "kavo", sli v vas k ljudem, v solo, snorklali med koralami in tropskimi ribicami, obhodili 2x otok Bounty, se naucili bula plesa in se marsikaj.
Tudi to, da sva spali pod streho iz palmovih vej, ko je bila eletrika le do 23. ure zvecer, ko o topli vodi pod tusem le sanjas, ko se ti gekoti (kot neki kuscarji) sprehajajo nad glavo po stropu... in ko se sredi popolnoma temne noci prebudis in zaslisis, da neka zivalca gre na hitro po steni tik ob tvoji postelji, skoci na tla, caplja po tleh... in ko se ne upas niti premaknit, ko ne zbudis sestrce, da se ona ne bi bila cisto prestrasena, in te je tak strah, da niti z baterijo ne upas posvetit, da bi videl kaj za hudica je v sobi, oz. hiski... to vse, in se marsikaj drugega je Fiji.

Se pa potem se peljes malo okoli drugih otokov in vidis, da denar pac naredi tvoj vtis o Fijiju lahko takoj ze spet drugacen... Ampak, cisto okvirno, najceneje je bilo 60FJD (nocitev in 3 obroki hrane), na Cookovih pa sem placevala samo za sobo 30NZD (tecaj obeh valut je priblizno podoben). Morda se slisi poceni za Fiji, a tako hrano kot dobis (ne bi se zdaj o tem), v takih razmerah kot spis...je bil zame Fiji presneto drag.



Domacini oz. lastniki prenocisc te pricakajo s pesmijo.

Obred "kave". Nic kaj fajnega okusa za pit, kot voda z zemljo. Njim pa nadomesca alkohol.

V soli.

Le kdo je to??? Geko!

Nekaj plaz Fijija.

Spet Sydney

Na kratko se oglasam iz ne glih extra vrocega Sydneya.
Mi je uspelo tokrat brez zapletov uredit mojo letalsko karto za domov. In na Austrian Airlines me je tetka prav fajn razveselila; 26. avgusta greva s Tino skupaj na letalo! To sicer pomeni, da se bom od Melbourna poslovila 7 ur prej, a bom ze prezivela, sam toliko da Tine kje ne izgubim v Bangkoku. Hehe.

Grem pa zdaj tak po mojo sestrco na letalisce... jah hudica po skoraj devetih mesecih pa jo ze lahko malo pogresam.. :) Pa danes moreva celo srebrno radgonsko penino spit (razen ce se ji ni slucajno med potjo razbila v nahrbtniku), ker je zakljucne izpite tak fajn nardila, ko je vceraj med potjo do Sydneya zvedla rezultate. :)

Znamenita sydnejska plaza Bondi Beach. Tudi sredi zime se surfajo! (Dokaz, da tako toplo le ni pa poglejte zensko zraven pogumnega surfarja.)

Blue Mountains in "tri sestre", skale, ki so dobile ime po pripovedki.

Smo se peljali se malo naokoli, v park in videli dvoboj kengurujev. Ni bilo krvavih posledic. :)

Preden grem

.
Da čas tiho teče, sem se zavedla prav še le ta vikend. Petek je bil moj zadnji dan službe v laboratoriju DTS. Po osmih mesecih in pol sem se poslovila od vseh tam, dobila veliko čestitko, darilni bon... in pol vidiš, da pa tudi Avstralci znajo kdaj pa kdaj presenetit; da te res ganejo.



Zvečer še večerja s tistimi, ki smo v službi prebili največ časa skupaj; Mira (in dojenček), Gab, Jess in Tony. In ker čez točno en teden (petek 13.) bom imela rojstni dan, sem imela torto že malo prej. :)




Tako, da razlogov za ponočevanje je bilo dovolj... Jess in jaz.




In nadaljevali smo še v soboto... kjer sem preživela zadnjih pet nepozabnih tednov, v Mooroolbarku pri Karmen in Zvonetu... Fajn je bilo.




To je bil moj zadnji vikend v Melbournu. Na nek način se poslavljam od Melbourna, šest tednov potovanja po Fijiju in Avstraliji s Tino je pred mano. Nato pa še hitro nazaj Melbourne po vso mojo prtljago, in že bom kaj kmalu doma.

Jutri (ponedeljek) se že vse začne zame, treba bo na vlak do Sydneya. Skoraj 12 ur vožnje je pred mano. A bo toliko boljše v torek, ko bom že čakala na letaliču mojo Tino. Sama gre pri njenih 18-ih letih prvič na dolgo pot. Se bova oglasile na blog, kakor hitro bo mogoče.

ps: uredila sem tudi mojo tretjo vizo, nalepka je v potnem listu, in mi dovoljuje da sem kot turist v Avstraliji do 29. avgusta.