Tajska

Spet sem tukaj, po 2 letih in pol spet v Bangkoku.
Malo danes pocivava; Tina pa kot je se v nekaj urah navadila na vlazne in vroce vremenske razmere je ze na KhaoSan Roadu videla kitke, drede... in ze sedi, ze vec kot tri ure ter potrpezljivo drzi glavo... Ta mala je cist navdusena nad Bangkokom. No ja, malo drugace le je kot Evropa ali Avstralija...

Tina v frizerskem salonu na Khao San Roadu

Jutri pa ze sibava na tajsko morje. Krabi, Phi Phi in mogoce se Phuket so na seznamu v naslednjem tednu dni.

Avstralija

Za na konec, ko vsi redni bralci bloga že veste najbrž kar nekaj novega o Avstraliji, še na kratko nekaj bolj ali majn zanimivih podatkov.

Na moji poti je vedno moj nepogrešljiv del prtljage tudi Lonely Planet. Uporabljala sem najnovejšo različico Australia (nov. 2005), ki ima kar 1120 strani. Vsekakor je velikokrat bil nepogrešljiv.

Vse skupaj me ni bilo doma skoraj 11 mesecev, oziroma bolj natančno 46 tednov in dva dni. Domov pa sem poslala vsak četrtek eno kartico. :)

Na zemljevidu je označena pot, ki sva jo s Tino naredili v mesecu juliju in avgustu. Prepotovali sva zvezne države New South Walles, Queensland, Northern Territory, South Australia in zadnja, a državica, kjer sem jaz preživela večino časa, Victoria.
.


Leta 2005 je bilo v Avstraliji 20.265.000 ljudi in populacija (seveda z vsemi novimi priseljenci) se še kar veča, matematično je vsaki 2min in 9s en prebivalec več. Je pa poseljenost kljub vsemu med najnižjimi na svetu; 2,5 ljudi na km2.

V Avstraliji vam lahko preti kar nekaj "živalskih nevarnosti". Mogoče bi kdo najprej pomislil na morske pse. Tudi to, a je že na plaži nevarnost za krokodile, v vodi pa obilica meduz, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Potem pa so tukaj še vse kače, pajki in navsezadnje tudi strupene rastline. Vse te nevarnosti veljajo predvsem za severni del Avstralije (Queensland, Northern Theritory...).
.
Denar imajo avstralski dolar. 1 $ je bil vreden okoli 150sit oziroma 1,6eur. Povprečna delavska plača za en teden (!) je okoli 700$. Trgovine so odprte vsak dan (tudi ob nedeljah), od 9. do 18. ure (izjema so prehrambene trgovine, ki so odprte še več časa), večina pa jih ima odprto do 21. ure le ob petkih.
Cene živil so približno enake kot pri nas (so tudi izjeme, predvsem pri sadju, ko stane 1kg banan 7$ in še več, kar je skoraj 5eur). Cene obutve in oblačil se gibljejo glede na blagovno znamko, se najde zelo poceni, pa seveda tudi zelo drago. Najdražje je posedanje po kafičih in večerje v restavracijah, kjer je glavni obrok in pijača za eno osebo vsaj 30$ ali pa krepko več. Imajo pa veliko "food courtov" kjer se lahko naješ tudi že za 5$.
.
Avstralci imajo tudi drugačne navade, ki so me sprva kar presenetile. Skoraj da ne poznajo, da bi v gostilni plačal pijačo prijatelju, kot pri nas smo navajeni, da kdo "časti pijačo". Ne, Avstralci si bodo vsak zase šli k šanku naročit svojo pijačo.
Se zgodi, da te Avstralci povabijo na piknik k sebi domov. To hkrati pomeni, da si prineseš pijačo sam, pa fajn je tudi, da prineseš nekaj za jest. Ne bo niti čudež, če te Avstralec povabi v gostilno, ker praznuje rojstni dan. Ti mu prineseš darilo in si sam izbereš kaj boš jedel, kaj boš pil, na koncu pa si tudi vse to sam plačaš. :)
.
Imajo pa tudi nekaj prav ljubkih navad. V enem stavku ti rečejo "hello" in te z isto sapo že vprašajo "kako si". Večina resnično pričakuje odgovor na to vprašanje, ne glede če te to vpraša prijatelj, znanec ali trgovka na blagajni. In na koncu ti bo vsak rekel "see you", skoraj nikoli "bye" ali kaj podobnega.
.
No, nekaj kar vam bo morebiti zanimivo je zdaj napisano. Če pa še koga kaj zanima, je tisoč načinov kako me najdete... lahko tudi preko bloga, tudi če bo to čez 10 let. :)

Slovo od Avstralije

26. avgust se je priblizeval vsak dan hitreje...

Se zadnji spominki, se zadnji hitri skok na mojo ljubo St Kildo, pa na market, ko sva s Tino se le odlocili, da tokrat v najini prtljagi ne bo didziriduja, ampak le bumerang... in ze je sledilo letalisce.

Melbourne iz zraka.

Ko sem pred dobrimi 10 meseci prisla v Avstralijo, sem bila sama na letaliscu, sama cakala Rochelle (punca, ki je glavna pri IAESTE stud. otganizaciji, in organizacija, ki mi je omogocla vso to mojo odisejado dalec od doma)... res sem se od zacetka pocutla v velemestu cisto sama.

Ob odhodu je bilo vse drugace...

Hvala Karmen in Zvonetu. Res sem se pocutla, kot da sta me posvojila in res bi vaju najraje stlacila v se en dodatni kovcek in vaju vzela zraven... Pogresala vaju bom zelo.

Karmen in Zvone.

Jess something for you in english...like you said. Thank you really for all. It was so much easier to work, more funny and yeah, I will lose all muscells. And next time, we will run every day in St Kilda beach. :))

Mira. I had really great boss. :)) It was my pleasure to meet you. Take care of your little and so beautiful Ivana.

Mala Ivana, stara točno en teden.

Seveda je tu se polno drugih ljudi, ki so nardili moje dneve v Melbournu krajse, lepse in se bolj nepozabne. Hvala vsem mojim Slovencem v Melbournu.

Spet Melbourne

Po vseh prehojenih in prevozenih kilometrih po centralni Avstraliji, po spanju v spalkah pod milim nebom pri -2C, spet drugic spanje pod zemljo v Coober Pedyu, kjer izkopljejo najvec opalov v Astraliji, pa spet noc v nekdanji vojaski bolnici, sva prisli nazaj v civilizacijo.

Adelaida. Mesto, ko je bil nama glavni cilj se vsaj malo normalno naspati in cimprej najti avto za rentanje. Z najinim zlatim Hyundayem sva naredili v dveh dneh vec kot tisoc kilometrov, prevozili vso pot od Adelaide do Melbourna po Great Ocean Road ne da bi srecali na cesti kenguruja... in brez da bi se izgubili prisli do Karmen in Zvoneta na drugo stran Melbourna.

In zdaj, za konec Avstralije mi je ostalo se nekaj dni, da se poslovim od Melbourna.

V nedeljo pa letalo Thai Airlines proti Bangkoku...

Tukaj še fotke...

Najin Hyundai, s katerim sva v 2 dneh prevozili 1200km.

.

.

In spet vse te označbe. :)

Lepa zelena pokrajina. Če bi potovali nekaj mesecev prej ali kasneje bi zalena barva se zamenjala z rjavo. Suše so stalnica čez poletje.

.

Ljubka vasica Port Fairy.

.

Great ocean road poteka ob oceanu in zato je možno videti kar nekaj svetilnikov; eden izmed takih na fotki iz Woornambooja.




In glavni razlog za vseh tistih 1200km. Znamenitih 12 apostolov.

Uluru in okolica

Ja, pa sva prisli do centra Avstralije. Trenutno sva se v Alice Springsu, ze cez nekaj ur pa nadaljujeva pot proti znamenitostim, ki so tu na okoli (ja, ni samo Uluru, je se kaj drugega tudi).

Pogledat greva Kings Canyon, Kata Tjuta in Uluru. Soncni vzhod in zahod tam med rdeco zemljo in nekaj skalami, ko pa bova imeli vsega tega ze cez glavo se odpraviva proti Coober Pedyu in cez 6 dni, v nedeljo bova spet nazaj v civilizaciji. Adelaida caka na naju.
.
Nekaj fotk kako je bilo.


Kings Canyon.


Kata Tjuta.


.



Uluru od daleč in bližje. A ni na tej fotki malo podoben drugi avstralski znamenitosti? (mene ob takem pogledu spominja na sydnejsko opero)
.


Čakanje na sončni zahod.


Nekaj bo treba v želodčke vsipat. Je za nas poskrbel vodič, voznik in kuhar Steve.


Spanje v "swagih". Ne najdem prevoda v slovarju, je pa to kot neka spalna vreča, ko daš v njo še svojo spalko in potem le upaš, da noč ne bo prehladna, ko tako ležiš pod zvezdami na zemlji. A ena noč je bila zelo hladna, -2°C in ivje na teh swagih. Vroč čaj in pohod okoli Kata Tjute za slabe 3 ure so nas ogreli.
.
.

CooberPedy, znano mesto za izkopavanje opalov. Še eno strašljivo mesto aboriginov in kar nekaj naših "južnih sosedov" se tukaj bolj kot ne skriva v podzemnih hišah. Mesto ima uradno nekaj čez 1000 prebivalcev, na pošti pa imajo zabeleženih nekje 4000 ljudi. Je pač fajn, če izkoplješ kak velik opal, pa država ne ve zate in to posledično pomeni, da ni treba plačati državi davka.


Rov, ki ga izkopljejo, ko iščejo opale.
.

Da Avstralci potrebujejo vse mogoče označbe dokazuje tudi ta obcestna tabla.

Outback prvic

Preziveli sva Veliki koralni greben. Upam, da je bilo to zadnje moje prijateljevanje z gingerjem, ker ta slabost na ladji... uh, raje ne bi o tem. A ginger je spet pomagal! :)
Vidli sva polno tropskih ribic, vse nemoteove prijatelje in tudi nemota! Jp, pa ne kake njegove sestricne, vidle sva cist prave nemote in celo tri v mehkih koralah.
Res je kar vauuu (vsaj meni je bilo, Tina pravi, da ko je sla 1x sama an Fijiju, da je bilo skoraj tako lepo).

Jutri pa se obrneva proti jugu, 3 dni izlet do Alice Springsa. Center Avstralije naju caka in vse njene taksne in drugacne ceste. Vsega skupaj do naslednje nedelje. Se oglasiva, ko bova prisli do kakega civiliziranega obmocja aboriginov.

In nekaj fotk iz poti proti notranjosti Avstralije...

.

.

.

Po več kot 700km dolgi poti (večinoma makedamski) vsak dan le redko srečaš kakšno nasproti vozeče vozilo. In še to so le ogromni tovornjaki, z izjemo kakšnega osebnega avtomobila.

.

.

Pokrajina, kjer ni ničesar.

Prebivališče termitov. Največji v tem delu Avstralije, visok preko 5m.

.

.

.

Zadnji dve fotki: Alice Springs. Vsaj na prvi pogled, kot mesto duhov. Fotke so nastale okoli 10. ure zjutraj, ko je bil navaden delovni dan. Le tu in tam lahko vidiš kakšnega aborigina, ta pa je vse prej kot vesel, da ga ujameš v objektiv.

Cairns

Danes sva po nocni voznji z busom sli pogledat Kurando, to bo najina najbolj severna tocka Avstralije. Iz Cairnsa najprej z gondolo 7,5km po pobocjih pragozda, malo po mali vasici na okoli in nazaj z starinskim vlakcem.

Ampak jutri je tisti velik dan spet. Na vrsti je snorklanje na velikem koralnem grebenu ob vzhodni avstralski obali. Drzite pesti, da vidima cimvec, da vidima tudi kakega nemota.

Koralni greben.

In ko bova pogledali kako se imajo pod morsko gladino, naju bo ze zaneslo proti centralni Avstraliji. 3 dni neasfaltiranih cest do Alice Springsa.

Sibam! Po vec kot mesecu dni je spet na vrsti kafe s Slovencem. Grega iz Cairnsa.
Sva pa bili na ledeni kavi in naju tip vprasa iz kje sva. Pa si mislim, pa kaj naju to sprasuje, ko tak ne bo imel pojma. Poveva. In pol se takoj oglasi zenska "zdravo". Bu! Ja, ena Mariborcanka dela pri njih, ampak je ni bilo v sluzbi. Jih je vsaj nekaj slovensko naucila. :)

Laguna v centru Cairnsa.

Magnetic Island

Evo naju spet na blogu. Sva pristali na malem, 8km oddaljenem od Tonswilla, otocku z imenom Magnetic.
Pescene plaze, tu pa tam kaksna palma in veliki okrogli, jajcasti in vseh ovalnih oblik mogocni kamni so tukaj.

Danes sva z Francozinjo tudi rentali en prav zanimiv mali Daihatsu avtek. Bil je kot pravi Barbie avto, brez vrat, brez strehe in seveda vse v stilu roza-bele barve. Tu jim kar recejo tropical topless avtki. Pa smo malo prevozle otok, 2x v obe smeri (voznja je dovoljena le po eni polovici otoka, ker je tu velik nacionalni park) in se ni bilo 60km na stevcu.

Mali kengurujčki oz. "walabiji".

Toliko, najina pot pa se ze zelo kmalu nadaljuje se bolj na sever, do Cairnsa.

Jadranje

Koncalo se je najino skoraj 3 dni dolgo jadranje. Bilo je zelo fajn; soncno, lepo vreme, sicer malo bolj hladno, ravno prav vetrovno.
Pa pokrajina? Malo me je spominjalo ze vse skupaj na Kornate pri nasih juznih sosedih.

Aja, misk pa ni bilo na ladji. :)

Tudi to je Avstralija

...prideva v sobo z 10 posteljami hostla Magnum v Airlie Beachu in nekaj tak cudno smrdi. Malo prezraciva, greva malo polezat na plazo, zvecer ze cimri malo zracijo... OK, gremo spat. Je ura okoli 3. zjutraj, in me Tina po tiho klice "Nina, miska nekaj grize pri mojem nahrbtniku". Huh, ja na sdreco sva spali na zgornji postelji, jaz sem kar hitro zaspala dalje, Tina malo kasneje. Zjutraj do recepcije, da hoceva menjati sobo. Vprasa na recepciji, a vaju kdo zelo moti? Ja, miska.
Rece, da to so pac tropski kraji, in nama zamenja sobo...

... vse OK, dokaj cista soba v prvem nadstropju. Greva se malo shoppinga dan pred jadranjem, kupiva vino v vrecki (gun), cips... In spravima to dvoje pod mojo posteljo. (Tokrat sva obe spali na spodnjih posteljah.) Ura je nekje 5. zjutraj, kaj za hudica mi sumi v vrecki pod posteljo?! Aham, dam vrecko na sredino sobe, sedim na postelji in cakam kaj bo skocilo iz vrecke, ko na moj pojster skoci miska!!!

No, zgodba se konca, da vec nisem spala, prestavla sem se le na drugo, zgornjo posteljo, prebudi se tudi Tina in spakirava pocasi, ter greva kolikor se je dalo hitro iz Magnuma.

Pa se naj kdo rece, da je Avstralija fajn. Se v Afriki nisem spala z miskami.

Kiti

Celi, zivi in zdravi sva prisli nazaj iz pescenega Frejserja. Kako je bilo? Hmmm... vsekakor pesceno; voznja s 4WD (stiri pogonski avto) po mehkem pesku je skoraj kot voznja po mehkem snegu, ko avto kar nekam gre, volan obracas, da se ti roke zavozlajo, pa se kar ni prava smer... dingotove stopinje so bile povsod, a na koncu (na sreco) smo vidli dingota le 1x, spanje v sotorih sva tudi kar fajn preziveli, kopas pa se lahko itak le v jezerih (morski psi so baje tu naokoli kar precej lacni), v jezerih pa je bilo precej hladno.

Kiti! To pa sva nardili danes. 8 ur na katamaranu, 20 ljudi skupaj in okoli kiti. Po dva ali trije so se sukali okoli nase ladjice, plavali pod katamaranom, se sukali v vodi, prisli pogledat nad gladino, pokazali kako znajo pihat vodo in kak izgleda njihovo ogromno telo, rep...













Zdaj pa na bus celo noc do Airlie Beacha in v soboto naju caka 2 dni in 2 noci jadranja okoli Whitsundays otockov.