Slovenija

Malo sem se "izgubila" v tej naši mali Sloveniji...

Najprej še dolgujem nekaj mojima staršema. Mami in ati, hvala vama da sta mi stala ob strani. Kot vedno, ko vaju vedno znova "razočaram", ko pridem z idejo o novem potovanju, pa kljub vsemu me razumeta, me peljeta na letališče, tudi če mi je tako težko oditi od doma (to se mi vedno znova dogaja tik pred odhodom) in bereta moj blog, moje emaile, smse, mi odpisujeta... in mi dajeta vedeti, da nikoli nisem sama, tudi če sem daleč vstran.

In moji Tini. Tinči, sej veš koliko te imam rada...

Ja, pa seveda hvala vsem Vam, ki ste mislili name, ko sem bila tako dolgo od doma in me še kar niste pozabili. In vsakič znova mi dokazujete, da le ne pišem bloga sama zase. :)

... in kaj se je dogajalo, ko sem prišla domov?!

Že prvi večer me je čakalo prijetno obilno presenečnje. Hvalavama, Robi in Blaž. In seveda Irena, tudi tebi. Brez tebe še do tja ne bi mogla, ker sej veš, tudi leva in desna stran na cesti sta mi sprva delali probleme.

In drugi dan je bilo na vrsti že drugo presenečenje. Tokrat malo majn prijetno. Na hitro sem staknila angino, tako da tudi brez antibiotikov ni šlo. Ampak, baje je to bilo potrebno, da sem se klimatizirala. :)

In zdaj, po 2 tednih, že spet govorim dobro sloveščino, ni mi več čudno, da se povsod pogovarjajo slovensko (ker jaz sem se na Adirjinem letalu hotela s stevardesami pogovarjat kar angleško...lol). Tudi zdravje je že boljše. Z uro pa tako nisem imela problemov.

In je že bil tudi čas, da po letu dni obiščem Smetanovo ulico 17 v Mariboru. Na žalost, fax še kar stoji. A so me danes kar razveselili. So mi podaljšali status absolventa za celo šolsko leto. Jupiii že tretje leto bom absolventka. No ja, zdaj se pa bo res treba začet učit. Huh.

Se oglasim...

ps: težko je z besedami opisat, kako lepa je naša Slovenija. A to spoznaš še le, ko si za dlje časa od doma. Ko je malo Adrijino letalo poletelo pod oblake proti Brniku... vsi ti zeleni hribčki, nekaj hišk in cerkvica... to imamo samo mi. In lahko smo ponosni na to.

Nove fotke

Dodala sem vse fotografije, ki so čakale, da pridejo do objave na blogu. Veliko prijetnih trenutkov ob prebiranju bloga vam želim.

In še malo opozorilo: na koncu strani, ko se ni možno več pomakniti nižje je v desnem spodnjem kotu besedilo "older posts", če kliknete tam se vam bodo odprle starejše objave s fotografijami, vse tako do samega začetka nastajanja bloga, ki bo kmalu star eno leto.

Bangkok

.

Po dezju na jugu Tajske sva prisli spet v Bangkok. Seveda brez zapletov ni slo. To da sva morali sredi poti (v Surathaniju) kupiti novo karto, ce sva hoteli do Bangkoka mi je povisalo pritisk. Ampak sva le prisli v glavno mesto.

In sva se odlocili, da greva se pogledat malo po okolici Bangkoka. Plavajoca trznica, Kanchanaburi z znamenitim mostom cez reko Kwai in tigrov tempelj. Ja hudica, tokrat se je zgodilo, da so enostavno pozabili na naju. Se je pol tako uredilo, da sva del poti imeli posebni prevoz, naju je tetka peljala z osebnim avtom, ki pod 100kmh tezko, da pelje. :)

.

.

Plavajoca trznica.

Most na reki Kwai.

.

Tigrov tempelj.

Pogledat sva sli se nekaj templjev, lokalne trznice, ko vidis da se se podgana lagodno sprehaja na okoli, ribe skacejo po suhem, zabe pa so z mrezo pokrite...

Se marsikaj vec je Bangkok, a midve se pocasi od njega poslavljava. Tina ima letalo ze kmalu, jaz bom si vzela cas se za kako masazo, potem pa se kmalu ze vidimo, slisimo... V soboto okoli 11. ure, ce ne bo Adria prevec zamujala iz Dunaja.

Tina je sla...

In to je 100-ta objava na mojem blogu! :)

Andamansko morje

Ze nekaj dni se potikava ob Andamanskem morju, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol divjal cunami. Trenutno je na tem obmocju nizka sezona za turiste, pa kljub vsemu na Phi Phiju tega ni ravno obcutit.

Krabi. Veliko skal iz morja, kot mali skalnati otocki, dokaj mirno in ne tako zelo turisticno. V tej okolici je bil posnet eden izmed filmov James Bonda. Pa veliko dezja je vsaj za naju bilo na tem obmocju. A kljub vsemu sva našli opice na plaži in en lep sončni zahod...


.

.





Phi Phi je mali otocek, z znano Maya Bay plazo (film Beach od Leonarda Di Capria), veliko vec turistov kot jih je bilo na Krabiju. Glavno prevozno sredstvo so tukaj colni in kolesa. Avtomobilov tukaj ni mogoce najti. Se pa se precej poznajo posledice cunamija.
.







Phuket je še sledil. A ostali sva le eno noč, ker naju je pregnal dež. Tako da tudi extra fotk ni od tam. Je pa to eno veliko mesto, ki predvsem ob dolgih peščenih plažah diha za turiste. Cene pa skoraj 1x višje kot v Bangkoku.

Tina s "puzeki"

Ko je frizura nastala po skoraj petih urah, in sva sli koncno na tajsko vecerjo (nudlci v tisocih oblikah) mi je moja sestrca povedala kako se njeni frizuri rece po atijevem mnenju. To so enostavno "puzeki na glavi".